ŠPORTNE ZANIMIVOSTI

BLOG: Stari predsednik, stara pot

NK Olimpija Ljubljana je v četrtek dobil novega predsednika. To je postal dosedanji prvi mož edinega ljubljanskega nogometnega prvoligaša Izet Rastoder, ki bo imel po sprejetju novega statuta društva v naslednjih štirih letih vajeti še močneje v svojih rokah."Brez gospoda Izeta Rastoderja NK Olimpija danes sploh ne bi bilo," nekako takole je ob koncu 10. redne skupščine ljubljanskega kolektiva dejal nekdanji predsednik in podpredsednik društva Franci Zavrl. Morda je imel celo prav. Izet Rastoder je v zadnjih letih edini finančni podpornik Olimpije, ki skrbi za nemoteno delovanje kluba na najvišji možni ravni v Sloveniji. Izplačila zaposlenim v klubu niso bajeslovna, a naj bi bila redna. Toda stvar se zaplete pri podatkih, ki so na vsaki skupščini kluba bolj skrb zbujajoči. Olimpija naj bi bila Izetu Rastoderju ob koncu leta 2014 dolžna že več kot tri milijone evrov, saj alfa in omega kolektiva z Dvorakove 3 denar le posoja klubu.

Prav dejstvo, da klub še ni odplačal dolga svojemu edinemu mecenu, je praktično edini možen odgovor na vprašanje: Zakaj se Izet Rastoder tako močno oklepa Olimpije in je ne želi prepustiti nikomur? Na skupščini Izet Rastoder ni imel protikandidata za mesto predsednika, ampak tudi če bi ga imel, slednji ne bi imel prav nobenih možnosti za zmago. Število članov kluba z volilno pravico se je čez noč podvojilo, svoj glas so denimo lahko oddali tudi nogometaši prve ekipe in ostali zaposleni v klubu, ki so finančno odvisni od Izeta Rastoderja. Na koncu so bili tako le trije takšni, ki so se ob glasovanju za predsednika in nov statut bodisi vzdržali bodisi so bili proti.NK Olimpija je tako dobil novega/starega predsednika in nov statut, ki predsedniku daje domala vsa pooblastila za lastnoročno vodenje društva. Izet Rastoder kot edini kandidat za predsednika na skupščini začuda ni želel predstaviti svoje vizije za naslednja štiri leta, a seveda je vsem bolj ali manj jasno, da bo zeleno-bela zgodba tudi v prihodnjih letih na las podobna tisti iz preteklih let. Zanemarjanje mladinskih selekcij, ki so srce vsakega nogometnega kluba, je že stalna praksa v Olimpiji. Skoraj nič bolje pa se ne godi niti članski ekipi, ki se ji v zimskem premoru ali pa najkasneje poleti obeta veliko odhodov. In to brez odškodnin, ki si jih je Olimpija obetala.

Olimpija bo torej vsaj še naslednja štiri leta tavala v temi in se posledično ne bo mogla v doglednem času resno zoperstaviti Mariboru v boju za slovenski državni naslov. Slednje je in bo tudi ostala le pobožna želja navijačev. Prva ekipa bo še naprej igrala po sistemu toplo-hladno in bo tudi čedalje cenejša, če gre sklepati po zadnjih krčenjih stroškov poslovanja. Tudi z majhnim kapitalom je seveda mogoče spisati uspešno zgodbo, a za tem kapitalom mora stati jasna vizija in ekipa ljudi, ki jo je sposobna pretvoriti v realnost. Toda Olimpija bo poslej, še precej bolj kot kadarkoli prej, "one-man band" in to pristašev zeleno-bele barve pač ne more navdajati z optimizmom.